Posipanje pozimi

Beleženje prevozov mimo števcev

V Sloveniji imamo števce merjenj podatkov o prevozih kolesarjev na določenih odsekih. V bližini Tolmina, med Tolminom in Mostom na Soči je na kolesarski stezi en od takšnih merilcev.

Zakaj je tam in čemu služi? Beleži prevoze kolesarjev od Mosta na Soči mimo Modreja do Tolmina. In obratno. Kolesarska povezava oziroma kolesarska steza je bila zgrajena z namenom vsakodnevnega prevoza ljudi. Preko celega leta in ne le za turiste ampak tudi za lokalno prebivalstvo. Glede na podatke, lahko sklepam da se mimo kolesarskega števca v vasi Modrej največ kolesarjev prepelje v toplejši mesecih, ko je kolesarskih turistov največ. Mnogo manj je uporabnikov koles, ki se v hladnejših mesecih (od novembra do aprila) vozijo na tem odseku po opravkih, v službo, šolo…

Podatki o prevozih mimo kolesarskega števca niso zgolj suhoparne številke. Možno si jih je razlagati širše. Seveda z dodatnimi oziroma dopolnilnimi podatki. Glede na razgibanost teritorija treh občin (Bovec, Kobarid in Tolmin) je za kvalitetnejše načrtovanje prometa, na tem mestu kolesarskega, potrebujemo še kaj več.

Od leta 2023 ko je ta semafor pričel beležiti kolesarje v vasi Modrej je bil porast obiskanosti kolesarjev 14, 5 odstoten. V letošnjem letu je nekoliko nižji, 10 odsoten.

Sprašujem se kakšne bodo nadalnje odločitve  načrtovalcev kolesarske povezave in odgovornih za (kolesarski) promet na državnem in občinskem nivoju na podlagi števila prevozov.

Najverjetneje prometni strokovnjaki vidijo več

V drugem oziroma tretjem letu beleženja prevozov kolesarjev mimo vasi Modrej pri Mostu na Soči menim, da:

  1. Nekaj več kot 10 odstotkov višji obisk (nekaj manj kot 44.000) kolesarjev kot v letu 2024 nakazuje prepoznavnost tega kolesarskega odseka.
  2. Kolesarski odsek (pričakovano) uporablja in privablja več kolesarskih turistov in mnogo manj domačih, lokalnih kolesarjev.
  3. Ta odsek kolesarske povezave je zgrajen za celoletno kolesarjenje po opravkih. Zaradi manjšega števila prebivalstva na tem delu občine, konfiguracije terena idr. se manj ljudi odloča za ta odsek in takšen način prevoza.
  4. Problematični odsek te kolesarske steze je nekajkrat na leto potopljen.  Kolesarske površine se »dotakne« hudourniška Soča oziroma umetno jezero tik ob kolesarski stezi.
  5. V tretjem letu od otvoritve tega odseka je očitno upravljalec kolesarske steze in skrbnik kolesarstva na državnem nivoju »dvignil roke« od projekta. Skrb za čiščenje in vzdrževanje steze, ograj, odtokov, strmih in ostrih ovinkov na kolesarski stezi je le na nivoju zapisanega. Dejansko stanje je slabo in meji na slabo skrb za javne površine. Zaradi povzročanja škode zaradi slabe izbire odseka trase kolesarske steze in nevzdrževanja, čiščenja prometne površine in opreme nastaja škoda. Posipanje s soljo konec leta 2025 odseka na kolesarski stezi med Tolminom in Modrejem je pohvalna. Ker pa je ta skrb za kolesarsko infrastrukturo le epizodne narave, sem glede prihodnosti nekoliko bolj pesimističen.
  6. Ob kolesarski stezi, ki je odseku daljinske kolesarske povezave D7 ni počivališč. Stebriček s stojalom, orodjem in tlačilko je poškodovan.
  7. Ni še logičnega in seveda varnega nadaljevanja kolesarske povezave od Tolmina preko reke Tolminke, mimo jezera in nadaljevanje kolesarjenja do Mosta na Soči.
  8. Označevanje in priprava kolesarjev na varno, razumljivo in pravočasno obveščanje na nadaljevanje kolesarjenja od Mosta na Soči do Gorenjega Loga (vse to na D7) je pomanjkljivo, nepravočasno.
  9. Dvomim v analizo na državnem in občinskem nivoju glede strukture kolesarjev, zgoščenosti kolesarjenja na drugih odsekih (npr. D7) v tolminski občini. Prav tako močno dvomim, da prej omenjeni odločevalci vedo od kod prihajajo kolesarji (predvsem v toplejših delih leta) do kolesarskega števca v vasi Modrej in kam jih vodi pot (kolesarjenje) naprej.

In kaj lahko storimo?

  1. Najprej analizo prevozov po mesecih na odseku med Tolminom in Mostom na Soči. To analizo naj bi vodili tisti, ki imajo dostop do podatkov v samem števcu.
  2. Analizo in odločitev o (morebitni?) postavitvi še števcev v Kobaridu, Sužidu…in primerjanju oziroma dopolnjevanju podatkov prevozov.
  3. Ugotavljanje strukture kolesarjev na tem odseku.
  4. Postavitve počivališč za kolesarje ob D7 v Zgornjem Posočju.
  5. Redni pregled in vzdrževanje kolesarske infrastrukture.

Za konec

Upam, da se zgodba o kolesarjenju ni  končala z izgradnjo kolesarskega odseka med Tolminom in Modrejem in s postavitvijo, zgolj beleženjem prevozov (le pri) Modreju. Nepovezano, nenačrtno kolesarjenje za rekreativne in vsakodnevne kolesarje zahteva še nekaj več. Če so različni deležniki; organizacije pripravile in vabijo turiste-kolesarje v ta del Slovenije, naj pridobijo informacije, znanje o celostnem izdelku, ponudbi.

Eden od starejših kolesarjev je zelo primerno opisal dilemo; ko nekoga povabiš na obisk k sebi domov, ga sprejmeš kot (dober) gostitelj na vhodu. Primerno ga postrežeš, da se bo počutil dobrodošlega. Podobno bi (lahko) pristopili tudi do gostov- kolesarjev, ki jih privabljajo npr. turistične organizacije v Sloveniji in Posočju. S primernimi smerokazi, počivališči idr. naj bi jih »pričakali« že v sosednji občini in jih »vodili« skozi kraje v treh občinah in jih pospremili v sosednje občine Idrijo, Cerkno, Kanal…