Kolesarjenje v Posočju
Kolesarske povezave v Posočju postajajo kolesarskim navdušencem vse bolj prijazne. Kolesarska infrastruktura niso samo poti, vertikalne in horizontalne oznake, ki opozarjajo na prisotnost kolesarjev. Sem sodijo tudi počivališča, označbe, kolesarska stojala ipd. V skladu z zakonodajo seveda. Tu se zaplete. Predpisi in tehnične smernice sicer predpisujejo in “svetujejo” primerno širino, vrsto podlage, naklone, radiuse ovinkov ipd.
Upoštevanje zakonodaje pri načrtovanju kolesarskih povezav
Zavedamo se težavnega usklajevanja zakonodaje, želja lastnikov zemljišč, kolesarjev idr. Ravno zaradi ne ravno zglednega načrtovanja in gradnje kolesarske povezave v okolici Tolmina, smo zadovoljni s tem kar trenutno počnejo v kobariški občini. Uspeli so označiti kolesarski pas po ulici, ki vodi do šole. Zgledno je označena cesta med Kobaridom in Svinom.
Tokrat razmišljamo o urejanju kolesarske povezave od Robiča do Sužida. Po tej trasi vodi nekaj (tudi mednarodnih) kolesarskih poti, zato so gradbena dela na tem odseku vredni pohvale.
V Navodilih za projektiranje kolesarskih površin je navedenih šest osnovnih zahtev za kolesarju prijazno infrastrukturo. Te zahteve so: varnost prometnih površin, zaključenost kolesarskega omrežja, direktnost povezav, atraktivnost, oblikovanje obcestja in udobnost.
Odsek državne kolesarske povezave D7, ki vodi od Robiča do Sužida upošteva predlog glede vzponov in padcev. Tudi glede vzdolžnih nagibov, ki morajo biti sprejemljivi za povprečnega kolesarja.
Primerna površina za kolesarske poti
Glede podlage si želimo, da bi vsaj na dolgi rok upoštevali protiprašno zaščito, ki je “nosilno obrabna plast izdelana po hladnem postopku, podrobne postopke za izdelavo določa Tehnična sprecifikacija TSC 06.417.” (Navodila za projektiranje kolesarskih površin- NZPKP). Razglabljanje o tem ali bo ta odsek dobil asfaltno prevleko je odveč. Pravilnik navaja: “zaradi naravnega videza (bela cesta) je protiprašna zaščita sprejemljivejša od asfaltne površine. Ceste in poti obdelane s protiprašno zaščito dajejo naravni videz (videz makadama), zato je ta tehnologija še posebej primerna za krajinske parke in objekte, ki so pod spomeniškim varstvom”.
Kolesarji bodo še nekaj časa prisiljeni voziti po glavni cesti od mejnega prehoda Robič do vasi Robič. Od tam pa se (razen za kolesarje s cestnimi kolesi) odmaknejo od avtomobilov in nadaljujejo pot pod vznožjem Matajurja. Za povezovanje kolesarskih odsekov na D7 v kobariški in tolminski občini bo potrebno še veliko truda.
Obstoječe kolesarske trase, krogi
Izkoristimo pa lahko že oblikovane trase poti:
- Državna kolesarska povezava D7 poteka od mejnega prehoda Robič (občina Kobarid) do Gorenjega Loga (občina Tolmin). Pot nadaljuje po občini Kanal ob Soči v občino Nova Gorica in proti Jelšanam.
- Bimobisov kolesarski krog od Čedada mimo Kobarida, Tolmina, Nove Gorice nazaj v Čedad.
- Projekt Adrioncycletour oziroma Jadranskojonska kolesarska pot za trajnostni turizem. Projekt se je pričel 1. septembra 2022 in se bo zaključil 28. februarja 2026. Pri tem projektu sodeluje Posoški razvojni center iz Tolmina.
- Smaragdno zelena pot vodi od Kranjske Gore čez Vršič v Bovec in Čezsočo. Mimo Loga Čezsoškega pri Srpenici prečka Sočo. Nekaj časa pelje po glavni cesti do odcepa proti kampu Lazar. Od tam pa mimo Napoleonovega mostu pri Kobaridu po levem bregu Soče gre do Tolmina, Sotočja, Mosta na Soči in do Gorenjega Loga. Končna postaja je Piran.”]
Odsek kolesarske povezave med Robičem in Sužidom
