6. 4. 2025
Prebivalci o varnosti kolesarjev in kolesarski infrastrukturi
Nastja Vodeb je leta 2019 v svoji diplomski nalogi “Stališča prebivalcev o varnosti kolesarjev in kolesarski infrastrukturi v mestni občini Celje” na Fakulteti za varnostne vede obdelala in odprla nekaj vprašanj.
V tolminski občini zaznavamo nekaj točk oziroma odsekov, kjer kolesarji prihajamo v konflikt z drugimi udeleženci v prometu. Za ta »konflikt« smo krivi tudi kolesarji. Kljub temu pa bi lahko na lokalnem nivoju rešili težave z manjšimi posegi in z večjim posluhom za kolesarjenje. Opažanja nekolesarjev in kolesarjev se mnogokrat ne skladajo. Ravno zato pri odločanju na lokalnem nivoju pogrešamo več »kolesarjev po duši«.
Katera institucija obravnava kolesarjevo varnost?
Nastja Vodeb ugotavlja v svoji nalogi, da »po navedbah AVP (Agencija za varnost prometa) je z vidika varnosti kolesarjev problematično predvsem to, da v Sloveniji trenutno ni institucij, ki bi celostno obravnavale kolesarjevo varnost in varnost v kolesarskem prometu, kolesarjenje pa se v praksi večinoma ne obravnava kot sestavni del cestnega prometa (AVP, 2016). «
Na lokalnem nivoju bi strateški pristop omilil in reševal marsikatere zagate in težave, ki jih čutimo kolesarji, pešci in vozniki motornih vozil. Komunikologi namreč menijo, da je lastnost strateškosti sposobnost upoštevati druge.
Vodebova nadaljuje:« Z boljšo ureditvijo kolesarskega prometa in izgradnjo ustrezne kolesarske infrastrukture je prvi korak za povečanje obsega kolesarjenja v mestih, največji problem pa predstavljata nenačrten pristop h gradnji predvsem primerne infrastrukture, ter nestrateško izvajanje posameznih ločenih in nepovezanih projektov (Ministrstvo za infrastrukturo (MZI RS), 2017)«.
Nesreče – spremljevalec prometa
Vsebina te diplomske naloge so tudi nesreče kot spremljevalni pojav prometa. Agencija za varnost prometa ugotavlja: «da gre v okrog 70 % za moške smrtne žrtve. Skladno s tem tudi Policija navaja, da so med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu starejši kolesarju. Statistično podatki kažejo, da so starejši kolesarji, zlasti po 65. letu starosti, najpogosteje udeleženi v prometnih nesrečah, saj so manj pozorni, slabše slišijo in vidijo ter počasneje reagirajo.” Ta podatek bi morali jemati resno tudi starejši kolesarji, ki se odločajo-mo za uporabo koles. Predvsem za tki. električna kolesa, ki so težja in zahtevajo (glede na vrsto e-kolesa) nekoliko drugačen način rokovanja kot lažja kolesa. Tisti, ki zamahnejo z roko nad to trditvijo očitno niso srečali kirurga zaradi padca z e-kolesom.
V magistrski nalogi Stališča prebivalcev o varnosti kolesarjev in kolesarski infrastrukturi v mestni občini Celje lahko preberemo trditev: »da lahko za varnost kolesarjev ogromno naredita država in občine z ustreznim načrtovanjem kolesarske in ostale infrastrukture, saj zaradi povečanega števila kolesarjev prihaja do konfliktov med kolesarji, vozniki ter pešci, katere pogosto povzroča neustrezna kolesarska in ostala infrastruktura.”
Odgovornost občine do varnosti kolesarjev
Varnost in vzdrževanje prometnih površin gresta z roko v roki, kajti v Zakonu o cestah je naveden 62. člen, ki narekuje: «da je vzdrževanje prometnih površin (med drugim tudi kolesarske povezave) na območju naselij, v pristojnosti občin. Prav tako je občina odgovorna za tekoče vzdrževanje državnih kolesarskih povezav na občinskih cestah. Zakon narekuje tudi, da mora biti kolesarska infrastruktura, ki je namenjena dnevnemu transportu, brezhibno vzdrževana ne glede na vremenske in ostale pogoje, zagotoviti ča je potrebno tudi stalno in nemoteno možnost uporabe kolesarskih povezav (“ZCes-1-NPB3”,2010)«.
Dvomi oziroma nerazumevanje pomanjkljive aktivnosti občinskih organov in služb glede vzdrževanja prometne infrastrukture so po trditvah Nastje Vodeb razumljive. Zapisala je namreč: »Zakonodaja je na tem področju zelo pomanjkljiva z vidika zagotavljanja varnosti kolesarjev, saj ZCes-1-NPB3 upravljavcem daje diskrecijsko pravico, da jim iz različnih razlogov (ekonomski, prostorski, okoljevarstveni, ipd.) ni potrebno upoštevati predpisanih rešitev, ki bi omogočile večjo varnost za kolesarje (AVP, 2013b)«. Morda bi marsikdo najprej pomislil na varčevanje s sredstvi, vendar je the »racionalnih« razlogov/izgovorov več.
Uporaba koles je v porastu in število kolesarskih rekreativcev, dopustnikov in popotnikov je vedno več. Logično nadaljevanje je večji pretok ljudi in s tem povezana varnost. «Večji pretok ljudi in prometa pa s seboj prinaša tudi višjo stopnjo verjetnosti, da bodo kolesarji udeleženi v prometni nesreči«.
Digitalizacija in analiza varnostnih tveganj na kolesarskih poteh v Sloveniji
Zanimiv je podatek, ki ga lahko preberemo v diplomski nalogi:
»Raziskovalci projekta DatKol:S so ugotovili, da se določena varnostna tveganja pojavljajo na vseh analiziranih kolesarskih poteh.
Najpogostejša tveganja so predvsem:
(1) odsotnost kolesarske infrastrukture in skladno s tem pogosta izpostavljenost kolesarjev vožnji v cestnem prometu z ostalimi udeleženci. To je problematično predvsem zunaj naselij, ko je dovoljena visoka hitrost voznikom motornih vozil; in
(2) pomanjkljivo urejena infrastruktura (poškodovane površine, neustrezno urejene bankine, nepregledni ovinki, zoženje kolesarske površine, ipd.,), ki sama po sebi največkrat ne prinaša nevarnosti, ob prisotnosti drugih udeležencev v prometu pa postane resno tveganje (Belca et al.ž2018c)«.
Model projekta DatKol:S »je namenjen tako kolesarjenju za varnejšo uporabo kolesarskih poti, kot tudi za upravljavce (država, občine), ki so odgovorni za zagotavljanje varnosti kolesarjev, saj ocene kolesarskih poti na podlagi modela vključujejo analizo pomanjkljivosti kolesarske infrastrukture in pozivajo h konkretnim izboljšavam.
Na podlagi uporabe modela je nadalje mogoča tudi preslikava varnostnih tveganj v spletne zemljevide, kar zagotavlja večjo dostopnost podatkov in enostavnost uporabe rezultatov (Belca et al.,2018)«.
Varnost vseh udeležencev v prometu pa ni povezan samo v mnogokotniku: kolesar-voznik motornega vozila-pešec-infrastruktura.
Obstaja še zdravstveni vidik, ki je pogojen s količino PM 2,5 v zimskem času. To pa bo vsebina kasnejših razmišljanj.