Urška Suhadolc: Potovalne navade turistov kolesarjev v Sloveniji (2016)
Izvleček:
Spodbujanje kolesarjenja in kolesarskega turizma je predmet politike mnogih držav, ki se zavedajo prednosti uporabe kolesa za zdravje ljudi in ohranjanje širšega okolja. Kolesarski turizem namreč ustreza kriterijem trajnostnega razvoja in novim prihajajočim trendom. Uporaba kolesa v kombinaciji z javnim potniškim prometom je eden izmed načinov zmanjševanja škodljivih emisij v okolje, ki je eden od prioritetnih ciljev Evropske unije na področju podnebnih sprememb…
Sebastian Bauman: Gorsko kolesarski turizem v Sloveniji in hrvaški Dalmaciji (2020)
Izvleček:
Gorsko kolesarski turizem, osrednja tema našega dela, je eden od načinov preživljanja prostega časa. Pogojen je z veliko različnimi dejavniki, med katerimi po našem mnenju prevladuje krajevni vidik, ki ga v teoretičnem delu podrobneje razdelimo. Dotaknemo se dveh popolnoma različnih geografskih okolij gorsko kolesarskega turističnega aspekta. Na eni strani pretežno gorsko obarvano slovensko okolje, v primerjavi s primerom hrvaške Dalmacije. Na prvi pogled sicer popolnoma različni okolji, a zaradi svoje kulturne zgodovine razkrivata podoben začetni pristop k razvijanju gorsko kolesarske ponudbe, z nekajletnim zaostankom Hrvaške. Področje strokovno usposobljenih kadrov slednjih se kaže v organizaciji odmevnih prireditev in projektov. Slovenija na eni strani v koraku s časom, v svetovnem merilu, Hrvaška zaradi tradicije v ekipnih športih na tem segmentu zaostaja, a vendar dokazuje pomembnost dobrih zgledov preteklosti sosednje Slovenije. V zadnjih letih se kaže sodelovanje posameznikov obeh predstavnic pri izvedbi odmevnejših mednarodnih dogodkov, tako na ravni vrhunskega kolesarstva, kot tudi rekreativno turističnega. Osrednji predmet naše razprave je predstavitev turistične ponudbe gorskega kolesarstva na otoku Braču, ki leži v osrčju hrvaške Dalmacije. Organizacija delovanja kolesarskega centra Big Blue sport je s svojo širino delovanja zagotovo eden najboljših kolesarskih centrov v Dalmaciji in tako odličen primer dobre prakse. Eden od ciljev magistrskega dela je privabiti in navdušiti nove ponudnike, ki se s kolesarskim turizmom srečujejo prvič in tiste že izkušene, ki bi radi svoje dosedanje delo oplemenitili s ključnimi podrobnostmi za svoj napredek.
Miha Bevcer: Pregled in analiza podatkov o kolesarskih poteh v Sloveniji
Izvleček:
V Sloveniji so kolesarske poti vzpostavljene na različnih ravneh in predlagane s strani različnih ponudnikov. Podatke o kolesarskih poteh lahko zasledimo v raznih spletnih in fizičnih virih, ki se razlikujejo po obsegu in kakovosti podatkov ter načinu predstavitve. Na ravni Slovenije so podatki neorganizirani, pomanjkljivi, zastareli in večkrat ne odražajo dejanskega stanja v naravi. Zaradi vedno novih in novih kolesarskih poti, ki so objavljene na različnih mestih, je postal pregled in izbor primerne poti za kolesarje kar zahtevno opravilo. V sklopu magistrskega dela smo zato izvedli najbolj obsežen pregled kolesarskih poti na ravni celotne države do danes in iz približno 120 različnih spletnih in fizičnih virov zbrali podatke o več kot 800 kolesarskih poteh. V GIS okolju smo potek in ostale značilnosti poti (tip kolesa, vrsta podlage, dolžina, zahtevnost, čas, označenost) vnesli v podatkovno bazo, kjer smo jih ustrezno popravili, uredili in kategorizirali. Zaradi neenotne metodologije določanja vrednosti oziroma neprimerljivosti med različnimi viri smo nekatere izmed navedenih značilnosti s pomočjo drugih prostorskih podatkov izračunali tudi sami. Za ustvarjeno podatkovno bazo smo izdelali analizo kakovosti, končne rezultate pa predstavili v obliki preglednic in kartografskih prikazov.
Aleš Klobasa: Spremljanje in napovedovanje prometne varnosti na državnih cestah (2016)
Izvleček:
Mesta z visoko stopnjo prometnih nesreč (VSPN) se za glavne in regionalne ceste evidentirajo na letni ravni. Po izvedbi ukrepov se mesto z VSPN spremlja in ugotovi učinkovitost izvedenih ukrepov. Slednjemu v preteklosti ni bilo namenjenega veliko pozornosti. Glavni namen naloge je ugotoviti, koliko so izvedeni ukrepi dejansko pripomogli k izboljšanju prometne varnosti. Premalo pozornosti se namenja tudi napovedovanju prihodnjih dogodkov z vidika prometne varnosti na evidentiranih lokacijah za različne scenarije ter napovedovanju prometne varnosti na planiranih prometnicah. S primernimi metodami za napovedovanje prometne varnosti bi upravljavec in načrtovalec cest dobila potrebne informacije o predvidenem stanju prometne varnosti na obstoječih in načrtovanih prometnicah, na podlagi katerih bi lahko predvideli pravočasne ukrepe za preprečitev nastanka večjega števila prometnih nesreč. V nalogi so bili na podlagi metodologije vrednotenja učinkov ukrepov za vsako evidentirano mesto z VSPN, kjer je bil izveden ukrep, izračunani učinki ukrepov na prometno varnost ter faktorji zmanjšanja nesreč za posamezno skupino ukrepa.
Na osnovi izdelanih raziskav je v nalogi oblikovana metodologija v kateri je prikazano, kakšen bo učinek izbranega ukrepa za odpravo mesta z VSPN oziroma kaj lahko pričakujemo v primeru, da se predlagani ukrepi ne izvedejo. V nalogi je bila razvita še metodologija za napovedovanje prometne varnosti tako za obstoječe kot za načrtovane cestne povezave. Glavni namen nove metodologije je, da se že v fazi načrtovanja sprememb na obstoječem omrežju ali nove prometnice odkrije bodoča potencialna mesta z VSPN oziroma da lahko že v fazi načrtovanja predvidimo ukrepe za zagotovitev čim višje prometne varnost.
Izvleček:
Območje Kobarid-Tolmin predstavlja pomembno turistično destinacijo slovenskega turizma. S pestro ponudbo tako naravnih kot kulturnih znamenitosti, z bogato zgodovino in kulinariko, s športnim turizmom in rekreacijo lahko zadovolji želje različnih gostov. Omenjeno območje postaja vedno bolj priljubljeno, saj se število gostov in število nočitev iz leta v leto povečuje. Ta del Soške doline je reliefno zelo razgiban in skupaj z drugimi naravnogeografskimi sestavinami omogoča razvoj številnih rekreacijskih dejavnosti. V diplomskem delu smo posebno pozornost posvetili prav pohodništvu in kolesarstvu, ki sta potencialna, a premalo izkoriščena turistična produkta tako v Zgornjem Posočju kot na področju celotne države. V začetnem delu smo opredelili osnovne pojme in terminologijo, ki se nanaša na pohodništvo, kolesarstvo, turizem in športno rekreacijo. Sledi predstavitev turističnega območja Kobarid-Tolmin z zgodovinskim in geografskim orisom ter predstavitev celotne turistične ponudbe. Nekaj besed smo namenili tudi razvoju ter vlogi pohodništva in kolesarstva v turističnem prostoru. Dotaknili smo se problemov na področju etike, varstva narave ter pravne podlage za izvajanje rekreacijskih dejavnosti v TNP-ju. Predlagali smo izletne oz. pohodniške in kolesarske ture, ki so turistično najbolj zanimive. Večjo pozornost smo namenili analizi stanja na področju turizma v povezavi s pohodništvom in kolesarstvom omenjene destinacije. S SWOT analizo smo ugotovili, kakšne so prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti pohodniškega in kolesarskega turizma. Predstavili smo tudi primere dobrih praks v slovenskih pokrajinah ter na tujih trgih. V zaključnem delu smo na podlagi zbranih in obravnavanih podatkov predstavili nekatere smernice za nadaljnji razvoj turističnega proizvoda kolesarstva in pohodništva. Pomemben del tega so pohodniški in kolesarski projekti, ki se bodo izvajali tudi v prihodnje.
Diplomsko delo se osredotoča na pohodništvo in kolesarstvo kot neizkoriščen potencial z vidika rekreacije in turizma destinacije Kobarid-Tolmin. Namen in cilji diplomske naloge pa so predstaviti stanje na področju turizma destinacije Kobarid-Tolmin ter predstaviti vlogo in pomen pohodništva in kolesarstva za nadaljnji razvoj turističnega območja Kobarid-Tolmin.
Simona Prinčič: Prostorska umestitev državne kolesarske povezave med Sežano in Ilirsko Bistrico
Izvleček:
Magistrska naloga obravnava državne kolesarske povezave na območju Slovenije. Predstavljeni so temeljni pojmi, strateški dokumenti, zakonske podlage in smernice za umeščanje kolesarske infrastrukture v prostor. Umeščanje kolesarskih povezav v prostor namreč predstavlja poseben izziv z vidika ustrezne prepletenosti naravnih in družbenih značilnosti prostora. Predstavili smo pristop načrtovanja državnega kolesarskega omrežja, katerega rezultat je zasnova državnega kolesarskega omrežja v Sloveniji, ki je nastala leta 2017. Od tedaj Slovenija načrtno izgrajuje svoje kolesarsko omrežje, razvoj in vzpostavitev še nenačrtovanih odsekov kolesarskih povezav pa je treba voditi sistematično in celovito, s sodelovanjem deležnikov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. V nalogi je prikazan postopek prostorskega umeščanja državne kolesarske povezave D7 na relaciji med Sežano in Ilirsko Bistrico. Na podlagi analize stanja je izdelan podrobnejši vpogled v obravnavano območje, na podlagi katerega so predlagane variantne rešitve poteka kolesarske poti, ki so določene na osnovi izbranih meril in kazalnikov. Pri prostorskem umeščanju kolesarske povezave smo upoštevali tudi vse vidike vrednotenja kolesarskih povezav, ki se navezujejo na kakovost umeščanja, gradbeno tehnične lastnosti in varovanje narave. S predlogom umestitve kolesarske povezave na relaciji Sežana – Ilirska Bistrica želimo prispevati k uresničevanju umeščanja in izgradnje celovite mreže državnih kolesarskih povezav v Sloveniji.
Izvleček:
V diplomski nalogi se primerjalno obravnava načrtovanje in izgradnja kolesarske infrastrukture v Republiki Sloveniji in Italiji. Predstavljeni so predvsem tehnični elementi načrtovanja in izgradnje kolesarske infrastrukture, ločeno po vrstah kolesarskih povezav, kot so širine kolesarskih površin, prosti in prometni profil, horizontalni polmer krožnega loka, prečni in vzdolžni nagib vozišča, vertikalna zaokrožitev in preglednost. Diplomska naloga zajema tudi križanja kolesarskih površin z drugimi prometnimi površinami, različne izvedbe zgornjih ustrojev vozišč in prometno signalizacijo. Na koncu vsakega poglavja je podana ocena in predlogi izboljšav pri načrtovanju in izgradnji kolesarske infrastrukture v Republiki Sloveniji s poudarkom na večji varnosti kolesarjev.
Jakob Kolar: Kolesarimo v pravičnejšo družbo, kolesarjenje kot politični akt
Izvleček:
Diplomska naloga obravnava kolesarjenje z vidik politične dejavnosti. Raziskovali bomo zgodovino razvoja kolesarjenja kot političnega delovanja, pri čemer bomo prepoznali, da so v preteklosti kolesarjenje kot obliko političnega delovanja uporabljala feministična in socialistična družbena gibanja, anarhistična in okoljevarstvena družbena gibanja pa kolesarjenje kot politično dejavnost uporabljajo še danes. Zato bomo raziskovali multiple relacije kolesarskih družbenih gibanj in kolesarske kulture v različnih zgodovinskih obdobjih. V procesu raziskovanja nastanka in razvoja “DIY” kulture, katere del je tudi kolesarska subkultura, bomo spoznali produkt kolesarskih aktivistov “critical mass”. Na podlagi raziskave značilnosti družbenega gibanja critisal mass bomo ugotovili, da nam njegovi osnovni značilnosti, ki sta participativna organizacija in horizontalna struktura, dokazujeta da je družbeno gibanje critical mass oblika participativne demokracije v delovanju. Pri raziskovanju kolesarjenja, kot ene izmed oblik političnega delovanja, skozi njegov razvoj bomo ugotavljali, da je kolo in z njim kolesarjenje, pomemben korektiv pri opravljanju vse večje in naraščajoče neenakosti v današnji družbi.
Jan Pergar: Koncept kolesarskih povezav Gorenjske statistične regije
Izvleček:
V magistrskem delu je predstavljena idejna študija povezanosti središč gorenjske statistične regije s kolesarskimi povezavami kot del državnega kolesarskega omrežja. Trenutno aktualne strategije predstavljajo nekaj uporabnih povezav v gorenjski regiji, dejansko pa se je v zadnjih letih izvedel in seuporablja le majhen del teh. Primer dobre prakse in usklajenosti lokalnih skupnosti ter državnih institucij predstavlja kolesarska pot D-2 med Mojstrano in Ratečami, prav tako je izveden del povezave R-2, ki poteka med Bohinjsko Bistrico in Ribčevim Lazom. Glavni namen naloge je vključiti že obstoječe povezave v nov koncept, ki se osredotoča v usmeritve trajnostnega načrtovanja in spodbuja povezovanje različnih storitev tako izpostavljenih kot zalednih območij. Predlog državnega kolesarskega omrežja povezuje središča, ki so bila predhodno določena glede na njihov gospodarski in turistični pomen v prostoru. Povezave so načrtovane na osnovi glavnih zahtev za kolesarske površine, med katerimi je najpomembnejša varnost – s tega vidika se poskuša v največji možni meri izkoristiti obstoječe maloprometne ceste brez nepotrebnih vlaganj v izgradnjo povsem ločene infrastrukture. Na določenih odsekih predstavljamo povezave v več različnih variantah, ki so ocenjene in primerjane glede na varstveni, prostorski in izvedbeni vidik ter povezovalno funkcijo. Celovitost omrežja in turistične ponudbe zagotavljajo povezave s sosednjimi savinjsko, osrednjeslovensko in goriško regijo ter Avstrijo in Italijo, kjer je možna posredna navezava na evropsko kolesarsko omrežje EuroVelo.
Klemen Milovanović: Umestitev državnih kolesarskih povezav v prostor
Izvleček
Nacionalna strategija in prometna politika spodbujata razvoj nemotoriziranega prometa, kolesarske infrastrukture in uporabo koles povsod, kjer je to možno in smiselno. Ob upoštevanju državnega interesa in mnenja prometnih strokovnjakov je bila po dokončni
uskladitvi s posameznimi občinami izdelana natančnejše definirana mreža predvidenih državnih kolesarskih povezav, ki je trenutno v fazi delovne verzije v smislu strateškega planiranja in je kot taka zgolj informativne narave. Diplomska naloga obravnava detajlni
potek, prioritete ter način izvedbe posameznih odsekov državnih kolesarskih povezav na relaciji Družinska vas – Sevnica, kjer je bilo potrebno za optimalno umestitev v prostor:
– Izoblikovati metodologijo in kriterije za analizo posameznih variant,
– Izdelati primerjalno analizo variantnih odsekov,
– Situacijsko prikazati celotni potek tras variantnih odsekov,
– Določiti vrsto kolesarskih površin vzdolž poteka variantnih odsekov,
– Podati presojo najbolj optimalne umestitve trase v prostor.
Za zajem podatkov sem uporabil GPS sprejemnik z vgrajenim sledilnikom, ki je v realnem času beležil podatke ter jih razporedili v tri, za načrtovanje pomembne sklope: situativni potek trase, višinski profil trase in hitrosti na izbrani trasi. Rezultat obdelave zajetih podatkov je podan v obliki grafov, ki nazorno prikazujejo vzdolžni potek in hitrosti na posameznih delih trase. Situativni potek obdelanih variant je zaradi lažje in bolj pregledne obdelave poteka kolesarskih povezav obdelan s pomočjo GIS orodij. Na podlagi obdelave podatkov in
terenskega ogleda sem definirala sedem različnih potekov na posameznih območjih ter s pomočjo obteženih kriterijev določil najboljše sosledje obdelanih potekov kolesarske povezave.
Izvleček:
Magistrsko delo raziskuje preobrazbo javnega mestnega prostora s trajnostnim mestnim prometnim načrtovanjem na primeru odprtih javnih prostorov v širšem središču Ljubljane. Pod pojmom preobrazba razumemo povezanost urejenosti odprtega javnega prostora v mestu in obsega trajnostne mobilnosti, saj izhajamo iz izhodišča, da se dobro urejen odprti javni prostor preobrazi v smislu rabe in uporabe trajnostnih načinov mobilnosti oz. se pogosteje uporabljajo nemotorizirani načini mobilnosti in zadrževanje ljudi v prostoru. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh tematskih delov. Prvega dela smo se lotili teoretično in podrobneje predstavili pomen odprtega javnega prostora za mesto. Prav tako smo se teoretično lotili druge spremenljivke v nalogi, in sicer trajnostne mobilnosti ter njune medsebojne povezanosti. Drugi del vsebuje analizo urejenosti in prometne ureditve izbranih primerov odprtih javnih prostorov v Ljubljani. S pomočjo literature smo izbrali kazalnike za določanje urejenosti odprtih javnih prostorov, na podlagi katerih smo izpeljali merila za določitev stopnje urejenosti odprtega javnega prostora (neurejen, srednje urejen ali dobro urejen). Izbrali smo primere dobro in srednje urejenih odprtih javnih prostorov v Ljubljani in v anketni raziskavi s pomočjo potencialnih uporabnikov teh prostorov ugotavljali predvsem obseg in spremembo obsega trajnostne mobilnosti v Ljubljani glede na oceno urejenosti odprtega javnega prostora s strani uporabnikov in glede na pomen urejenosti odprtega javnega prostora za uporabnike.
Ob izhodišču, da dobro urejen odprti javni prostor v mestu spodbuja trajnostne nemotorizirane načine mobilnosti in pogostejši obisk/uporabo odprtega javnega prostora, smo postavili tri hipoteze, pravilnost katerih smo preverjali s statističnima testoma ANOVA in Kullbackov test povezanosti. Prvi dve hipotezi se nanašata na odvisnost pogostosti izbire nemotoriziranega načina mobilnosti od pomena urejenosti odprtega javnega prostora za uporabnike in od ocene urejenosti odprtega javnega prostora s strani uporabnikov. S pomočjo statističnega testa ANOVA sta bili hipotezi delno potrjeni. Tretja hipoteza se nanaša na zadovoljstvo uporabnikov odprtih javnih prostorov z zaprtjem mestnega jedra v Ljubljani za avtomobilski promet (kot ena izmed ureditev odprtega javnega prostora) in vpliv le-tega na pogostost njihovega obiska. S pomočjo Kullbackovega testa smo hipotezo o povezanosti v celoti potrdili.