Spremljanje kolesarskih prometnih tokov
Rekreativno in tekmovalno kolesarjenje je v Sloveniji na visokem nivoju. Uporaba kolesa kot transportnega sredstva in kolesarska infrastruktura pa ne gresta v korak s tekmovalnim. Boljša kolesarska infrastruktura gre sicer v prid vsakodnevnemu kolesarjenju in prednosti so mnogoštevilne. Kolo v Sloveniji ne bo (še tako kmalu, če sploh) zamenjalo avtomobil in vlak glede dostopa do službe, šole. Kot dopolnitev in kot “prednosti iz obeh svetov” je kolesarjenje mnogo več kot zgolj pritiskanje na pedale, potenje in transport iz točke A do točke B.
V Modreju pri Mostu na Soči je nameščen kolesarski števec oziroma talna zanka, ki šteje dnevni in letni pretok kolesarjev v dve smeri. Na spletnem mestu RS lahko opazujemo gibanje kolesarjev na 30 števnih mestih. Tam objavljeni podatki so skopi. Ponujajo nekaj zaključkov in razlag. Po podatkih omenjenega vira je bila porast kolesarskega prometa med letoma 2023 in 2024 mimo Modreja na petem (5) mestu od 30 števnih mest v Sloveniji. Če bo ta uspeh prinesel drugačen pristop države in lokalne skupnosti ne vemo.
Še bolj pa odpirajo razmišljanje o priložnostih za dopolnitve. Dopolnitve in naši predlogi se nagibajo ne le k zgolj številu kolesarjev. Nove tehnologije, ki jih uporabljajo načrtovalci prometa in skrbno “prebrane” informacije v motoriziranem delu prometa ponujajo nekaj več.
Števci kolesarjev morda le niso končni domet države in lokalnih organizacij
Pri oblikovanju kolesarskega omrežja v naši občini je prav gotovo pomemben tudi podatek o številu kolesarjev na določenem odseku, v posameznih delih dneva, meseca, sezone in leta. Zgostitve (tudi kolesarskega) prometa nudijo razmišljanje in ukrepanje o konfliktih med udeleženci v prometu. Objestni vožnji nekaterih voznikov motornih vozil se pridružujejo tudi nekateri kolesarji, vozniki skirojev idr. Na odseku Dijaške ulice od krožišča, na katerem je od lanskega poletja dovoljena vožnja v eno smer vsak dan vozi v nasprotno smer vedno več motornih vozil. Tudi zaradi tega je na določenih odsekih smiselno spremljati gibanja kolesarjev, voznikov skirojev in voznikov motornih vozil. Tudi preko števcev kolesarskega in motornega prometa. V svetu ni redkost spremljanje prometnih tokov s pomočjo video kamer. Zaradi bolj ali manj trdnih argumentov za in proti takšnemu načinu spremljanja, smo “tam kjer smo”.
Zgolj število kolesarjev še ne ponuja realne slike za kvalitetno načrtovanje. Vrste koles, starostna struktura kolesarjev, številčnost skupin ipd. ponuja podrobne razlage prometnih tokov.
Štetje motoriziranega in nemotoriziranega prometa
V diplomski nalogi Žana Stanonika je (za primer motornega prometa) zapisano: “Če želimo določiti prometne tokove, moramo
sklepati o tem, kako se avtomobili oz. kako se promet razporedi od enega števca do vseh števcev, ki mu sledijo. Ker vse uvozne in izvozne ceste niso opremljene s števci prometa, lahko kaj hitro dobimo nepojasnjena neujemanja med pričakovanim in zaznanim prometom na posameznih števcih oz. med zaporednimi pari števcev.” Podobno bi za natančnejše spremljanje, beleženje in urejanje kolesarskih tokov v naši občini lahko števci kolesarjev stali bližje vsaksebi. Kolesarski števec, ki bi beležil prevoz kolesarjev bi lahko stal npr. na Dijaški ulici v Tolminu. In še na nekaterih drugih lokacijah na obrobju mesta. S tem bi (lokalni) odločevalci dobili natančnejši vpogled v promet in ideje za razvoj prometne infrastrukture. Seveda po meri nemotoriziranih in motoriziranih udeležencev v prometu. Naj omenimo, da imamo v okolici Tolmina štiri števce prometa; na Peršetih, Kozarščih, Prapetnu in Bači. Števna mesta za kolesarske števce pa v okolici Tolmina stojijo v Modreju, Ratečah, Solkanu in Spodnji Idriji. Morda le malo preveč narazen.
Na neposeljenih območjih, kjer je večji pretok kolesarjev ravno tako lahko spremljamo podatke o potovalnih navadah kolesarjev. In tudi na takšnih merilnih mestih, predvsem za namene turizma, so nameščeni števci.
Prvi kolesarski števec s prikazovalnikom v Ljubljani
V okviru evropskega projekta ROSEE sta Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa in Mestna občina Ljubljana postavili prvi števec. Na števcu se ažurno izpisuje število kolesarjev na določen dan. Tovrstni ukrepi so namenjeni promociji, spodbujanju kolesarjenja in so zabaven in informativni pripomoček. Kolesarji dobijo s tem občutek, da so opazni in upoštevani. Na spletni strani strani Javne agencije RS za varnost prometa je zapisano, da “pravočasni in zanesljivi podatki lahko igrajo pomembo vlogo pri načrtovanju in financiranju določenih infrastrukturnih ukrepov za kolesarje.”
Zanimivi so podatke o prevozih kolesarjev mimo števcev v Sloveniji, zato se tudi veselimo določenih infrastrukturnih ukrepov za kolesarje. Na števnem mestu Modrej je leta 2023 mimo števca prevozilo 35032 kolesarjev, lansko leto že 40126. Obseg kolesarjev se je na tem odseku povečal za 14,5 %. Med letoma 2023 in 2024 je zaznati upad obiska kolesarjev na odsekih med Ratečami in Gozd Martuljkom. Prav tako skozi predor Valeta. V Sečoveljskih solinah in Solkanu je prav tako obisk kolesarjev nižji. V Dravogradu pa je porast preko 300 %.
Zavedati se je potrebno stopnje rasti in ne le skupnega števila kolesarjev. Števno mesto Modrej beleži podatke tretje leto in je porast dober pokazatelj porasta kolesarjenja na tem odseku D7. Odsek med Ratečami in Gozd Martuljkom je prav tako beležil porast med drugim in tretjim letom obratovanja (2014/15) na teh dveh števnih mestih. Porast je bil strm kar ne preseneča. Glede na te podatke je opaziti nekatere podobnosti med obiskom kolesarjev v Zgornjesavski dolini in Srednjem Posočju. Posebno prva leta po odprtju kolesarske povezave oziroma po namestitvi kolesarskega števca.
Uporaba podatkov merjenj
Spremljanje prometa (nemotoriziranega in motoriziranega) v naši občini bi lahko ponudilo:
- prepoznavanje odsekov, območij zgostitev prometa posameznih udeležencev,
- uporabe postopkov odzivanja na tako zbrane podatke,
- prilagajanje na novo ugotovljene razmere.
Načini štetja koles
Na spletni strani bikeleague.org sta navedena načina štetja koles oziroma kolesarskega prometa: ročno in avtomatizirano.
Oba načina imata prednosti in slabosti, vendar se nagibam k drugemu. Moje mnenje bom skušal opisati v nadaljevanju.
Načini oziroma vrste štetja kolesarjev so različni.
Preprostejši način je tisti pri katerem števci zaznajo (preko cevi v tleh) pritisk kolesarja na tla. Po pritisku, algoritem prepozna obliko signala pritiska. Takšen algoritem lahko “odmisli” tovornjake, avtobuse, avtomobile, motorna kolesa in pešce. Ta tehnologija zazna pritisk kolesa ne glede na material iz katerega je kolo.
Druga tehnologija je štetje preko tehnologije indukcijske zanke. Zanke zaznajo kovino v kolesih, ko kolo pelje preko števca. Algoritem tu analizira elektromagnetni signal kolesa in se “odloči” ali bo mimoidočega upošteval na podlagi 13 kriterijev.
Obstaja tudi tehnologija zaznavanja toplote človeškega telesa, ki prehaja mimo senzorja. Pešce in kolesarje šteje brez razlikovanja. Pri tem loči med človekom in živaljo.
Ne nazadnje je (kolesarski) promet moč analizirati tudi s pomočjo kamer z algoritmi in umetno inteligenco za štetje več uporabnikov. Pojem video analitics je postopek uporabe programske opreme umetne inteligence in algoritmov. Šlo naj bi za analizo omrežnega videa iz varnostnih kamer v realnem času.
Na spletni strani Alyce je predstavljen pomen štetja (kolesarskega) prometa.
Po navedbah omenjene spletne strani so podatki ključni zaradi:
- Posodobitev potreb po kolesarski infrastrukturi,
- Sprejemanja odločitev o naložbah in infrastrukturi,
- Spremljanja in prilagajanja tekočih projektov in
- Prepoznavanja problematičnih področij in predlogov rešitev.
Računalniški vid
Avtomatski števci koles z magnetnimi zankami, infrardečimi senzorji sodijo k tradicionalnim metodam. Zmerna zanesljivost in ožji nabor uporabe zbranih podatkov in gradbena dela za namestitev zank so glavni razlogi za iskanje in uporabo drugih načinov zajemanja podatkov.
Video senzorji so postali zanesljivejši in stroškovno učinkovitejši od npr. metod neposrednega preštevanja kolesarjev, pešcev in avtomobilistov. Neposredno preštevanje, ki so ga izvajali posamezniki na določenem odseku v določenem delu dneva in tedna so imeli pomanjkljivosti. Dopuščam sicer možnost napak prepoznavanja-štetja kolesarjev, ki lahko nastopijo pri računalniškem vidu in uporabe »umetne inteligence«…
Zaznavanje senzorjev pa je neprekinjeno preko celega dneva, sezone, leta. Določanje parametrov opazovanja-beleženja ponuja mnogo možnosti uporabe.
Algoritmi v službi analize
Na spletni strani Alyce je zapisano, da algoritmi lahko zaznajo, preštejejo in kategorizirajo kolesa. Izmerijo njihovo hitrost in prepoznajo skupine kolesarjev. Razumejo lahko njihovo vedenje. Z aktivnim štetjem potovanj lahko merimo in količinsko opredeljujemo pretok pešcev, koles in drugih (ne)motoriziranih osebnih prevoznih sredstev. Zajemanje podatkov lahko poteka v različno dolgih dnevih, tedenskih, mesečnih in sezonskih intervalih. Rezultati opazovanj-merjenj so reprezentativni tudi zaradi urnih, dnevnih povprečij, identifikacije konic in analize merjenj med vikendi, prazniki ipd.
Ob slednjem se ponuja razmislek o uporabi tovrstne tehnologije na naših prometnicah. Nismo uspeli dobiti podatkov o obnašanju kolesarjev, ki se vozijo po cestah v naši občini in kolesarski stezi med Sotočjem in Modrejem, zato odpiram razmislek o tej »novotariji«.
»Oblikovanje« kolesarske povezave
V fazi priprave oziroma ocene morebitne uporabnosti in učinkovitosti obstoječe ali predlagane infrastrukture je pomembno štetje koles. Podrobnejše štetje kolesarjev glede na vrsto koles, ki jih vozijo, delu dneva, tedna ali sezone ipd. daje uvodnemu delu načrtovanja še večjo težo. K temu lahko pomaga računalniški vid.
Tolmin ni najbolj reprezentativen primer ugotavljanja kolesarskih tokov, vendar pri opazovanju (predvsem tujih) kolesarjev pogrešamo pridobivanje podatkov in iskanje rešitev. Odsotnost usmerjevalnih tabel za kolesarje potrjuje ugotovitev, da načrtovalci prometa v naši občini nimajo dovolj podatkov za primerne rešitve. Zgolj opazovanje (prometnih) kolesarskih tokov ni dovolj in ni dovoljšna podlaga za odločitve glede ureditve signalizacije in siceršnjega urejanja prometa. K temu lahko pristopimo tudi na način, ki se ga dotikam tokrat.
Ob zadregah udeležencev v prometu ob izgradnji krožišča pri šoli na Dijaški ulici lansko poletje se ponavlja vzorec. Oprema, ki jo omenjam tokrat, ne more rešiti morebitnih težav v obliki konfliktov med udeleženci v prometu in nevarnih situacij. Jih pa lahko beleži in dopušča rešitve. Video analiza bi pokazala na prehitro vožnjo po enosmerni cesti v bližini šole, hojo po kolesarskem pasu. Vožnjo avtomobilov v prepovedano smer. Pokazala bi vožnjo staršev z otroškimi vozički po kolesarskem pasu na Dijaški ulici. Ponudila bi odgovor zakaj pešci uporabljajo kolesarski pas. In pokazale nepravilne oziroma nevarne prakse kolesarjev.
Ocenjevanje vedenja uporabnikov vodijo k namestitvam novih oznak, dinamični signalizaciji, k načrtovanju urbanističnih projektov…
Seveda po ureditvi prometnega režima še vedno sledi spremljanje, opazovanje in morebitno prepoznavanje problematičnih področij in popravki.
Postavitvi kolesarskih stez, povezav sledi optimizacija, ki išče odgovore na vprašanja: ali so prisotna še kakšna problematična področja, ali je potrebo izboljšati signalizacijo…?
Kateri podatki bi pomagali “razvijati” kolesarsko omrežje?
Načrtovalci prometa, strategije razvoja kraja, občine in regije, turistični delavci, ki pripravljajo nove pristope pred novo sezono idr. lahko za načrtovanje uporabijo podatke o kolesarskem prometu
Vsi ti in še kdo se najbrž sprašujejo vsaj o določenem delu naslednjih vprašanjih o kolesarjenju na določenem območju:
Osnovni podatki:
Ali je prepoznati trend gradnje kolesarskega omrežja na določenem območju?
Koliko kilometrov je dejanskih kolesarskih povezav ob cestah? Koliko od teh je označenih in koliko je relativno varnih?
Kako je označeno kolesarsko omrežje?
Ali se kolesarsko omrežje nadaljuje/povezuje z omrežjem (v) sosednjo občino, pokrajino, državo?
Načrtovanje kolesarskih poti:
Kateri odseki že izgrajenih kolesarskih povezav so v uporabi?
Na katerih odsekih kolesarskih povezav prepoznamo povečan in kje zmanjšan promet?
Kateri odseki, ceste in območja nakazujejo porast zanimanja za kolesarjenje?
Čas; v katerih delih dneva, tedna, meseca, sezone/leta določen odsek ali območje kolesari največ/najmanj kolesarjev?
Dopolnitve k zgrajenem odseku ali omrežju:
Katere možnosti ponujajo novo pridobljeni podatki?
Ali je na določenem odseku, območju razbrati porast ali upad prevozov domačih/tujih kolesarjev?
Struktura kolesarjev in vrste koles:
starostna struktura.
Spol.
Število kolesarjev v skupini.
Vrste koles, ki jih uporabljajo domači/tuji kolesarji? Katera vrsta koles (mestna, treking, gravel, gorska, električna…) je najpogosteje uporabljena med domačini in tujci? Ali je zaznati porast ali upad uporabe transportnih koles med domačini in tujci?
Dodatna ponudba:
Ali so na odseku kolesarske povezave dodatna ponudba? (počivališča, servisni stebrički, pitniki, brezžično omrežje, obvestilne in druge table…?)
Kaj pogrešajo domačini/tujci na določenih odsekih?
Rešitve za štetje kolesarskega prometa
Eco-Counter je francosko podjetje, ki proizvaja sisteme za štetje ne le koles, temveč tudi vozil in pešcev. Njihovi sistemi so sposobni zaznavati gibanje koles, slediti njihovi smeri in izvajati poglobljeno analizo z uporabo programske opreme in algoritmov.
Primeri kako se še lotevajo štetja kolesarjev:
https://www.innovkez.com/cyclist-counting/
https://telraam.net/#12/53.3799/-6.1172
Ne zgolj opazovanje, beleženje prometa v mestih