A bustling urban highway filled with cars and buses at night, showcasing city life and transportation.

Vožnja na dodatnem prometnem pasu. 

Kakšno povezavo imata novo nastajajoča štiripasovnica in kolesarski promet oziroma površine za pešce? To bomo ugotovili kmalu po otvoritvi prometne pridobitve v obliki dodatnega prometnega pasu v Ljubljani. Presenečen sem nad izjavo župana Ljubljane, ki računa, da bo čez nekaj let promet na območju skozi katerega nekateri Primorci vstopamo v glavno mesto, bolj tekoč. Najbrž ne pozna razlage o zgolj gradnji dodatnih prometnih pasov ali pa ni na istem bregu z nekaterimi prometnimi strokovnjaki z J. J. Leemingom na čelu.

Po razlagi prometnih strokovnjakov namreč izgradnja četrtega voznega pasu dolgoročno ne bo vodila k zmanjšanju prometa in zastojev. Pri induciranem prometnem povpraševanju gre, »kadar se potovalni čas zmanjša, zato postane potovanje z določenim prometnim sredstvom privlačnejše, to pa povečuje promet z njim. Večinoma se pojavlja v povezavi s cestami in avtomobilskim prometom, vendar ne izključno. Del povečanega prometa na cesti v tem primeru pripisujemo preusmerjenemu prometu z drugih cest, del pa induciranemu prometu, torej novim potovanjem zaradi preusmeritve z drugih načinov mobilnosti, podaljšanim potovanjem (omogočena zaradi prihranka časa) ter novim potovanjem (Litman, 2014a)«.  

Tatjana Marn je zapisala: “Negativna posledica večjih zmogljivosti cest naj bi bila torej pogostejša uporaba avtomobilov in z njimi večja onesnaženost zraka. Poleg tega naj bi se kot posledica povečanih zmogljivosti prometnega omrežja spreminjala namenska in dejanska raba prostora v smislu novih stanovanjskih površin nizke gostote v obliki razpršene poselitve ter gradnje trgovskih in obrtnih centrov izven območij mest. To naj bi vodilo v nadaljnjo povečanje potrebe po obnovi cest, novih cestah in njihovih širitvah”. V nalogi avtorica uporabi misel: “Če ponudba obstaja, bo prišlo do povpraševanja, če pa se jo zmanjša, povpraševanje izgine” Ta trditev nakazuje ugotovitev, da bo večje število kilometrov cest, mestnih vpadnic, parkirišč in nenazadnje kolesarske infrastrukture povečalo uporabo. 

Je inducirano prometno povpraševanje dobro za kolesarski promet?

Naj zaključim razmišljanje o gradnji dodatnega pasu v Ljubljani in povezava s kolesarskim transportom z zapisom T. Marn:” gradnja avtocest in obvoznic po njegovem (J. J. Leeming) inducira promet, torej povzroča dodaten promet. To se dogaja deloma zato, ker spodbudi k potovanju tiste ljudi, ki drugače te poti ne bi opravili zaradi neudobnosti starejše ceste, ter tiste, ki bi šli namesto po starejši po novi, udobnejši, čeprav daljši poti. V knjigi je opisal tudi princip kompenzacije tveganja, po katerem je Monderman (Project for public spaces, 2016) utemeljil koncept skupnega prometnega prostora. V prostoru, ki izgleda nevarnejši (torej, ki je namenjen tako avtomobilom kot pešcem, kolesarjem, tramvaju…), bodo vozniki in ostali udeleženci bolj pazljivi kot v prostoru, ki izgleda popolnoma varen oz. namenjen le njim (Leeming, 2007)”.